Input:

Odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z ocenjevanjem in napredovanjem javnih uslužbencev

22.2.2018, Vir: Ministrstvo za javno upravo

Datum:  22.2.2018

 

Odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z ocenjevanjem in napredovanjem javnih uslužbencev

V okviru pristojnosti Ministrstva za javno upravo in zaradi zagotavljanja pravilnega in enakega odločanja uporabnikov proračuna, v nadaljevanju podajamo odgovore na najbolj pogosta in aktualna vprašanja s področja ocenjevanja delovne uspešnosti javnih uslužbencev in njihovega napredovanja v plačne razrede.

Odgovori so namenjeni predvsem organom državne uprave, upravam lokalnih skupnosti, pravosodnim organom, javnim zavodom in drugim uporabnikom proračuna, za katere velja Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08 in 113/09: v nadaljevanju: uredba). Splošni akti, s katerimi se ureja postopek in način preverjanja izpolnjevanja  pogojev za napredovanje javnih uslužbencev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 17. člena (Pogoji za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred) Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17: v nadaljevanju: ZSPJS), torej javnih uslužbencev v drugih državnih organih, v javnih zavodih s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v visokošolskih zavodih in v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti, so po vsebini največkrat zelo podobni ali celo enaki uredbi, zaradi česar so lahko primerno vodilo tudi pri odločanju teh uporabnikov proračuna glede napredovanja javnih uslužbencev in ocenjevanja njihovega dela.

Glede pridobitve pravice do izplačila napredovanj v plačne razrede in nazive že uvodoma velja opozoriti, da do izteka leta 2018 velja enaka ureditev, kot je veljala v letih 2015, 2016 in 2017, saj skladno s 4. členom ZUPPJS17 javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2018 izpolnijo pogoje za napredovanje v višji plačni razred, naziv in višji naziv, napredujejo v višji plačni razred, naziv in višji naziv, vendar pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1.12.2018.

1. Kdo izda akt, ki ureja postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje za javne uslužbence v drugih državnih organih, javnih zavodih s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, visokošolskih zavodih ter javne uslužbence v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti?

Splošni akt, ki ureja postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje izda:

- v drugih državnih organih predstojnik državnega organa (tretji odstavek 17. člena ZSPJS),

- v javnih zavodih s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja direktor javnega zavoda v soglasju s pristojnim ministrom in ministrom, pristojnim za finance, v visokošolskih zavodih pa pristojni organ univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda s soglasjem Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije (četrti odstavek 17. člena ZSPJS),

- v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti, minister, pristojen za znanost, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance (peti odstavek 17. člena ZSPJS).

Pred izdajo splošnega akta je potrebno pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov (sedmi odstavek 17. člena ZSPJS). Splošni akti se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije (šesti odstavek 17. člena ZSPJS).

2. Katere pogoje mora izpolnjevati javni uslužbenec za napredovanje v višji plačni razred?

Za napredovanje v višji plačni razred mora javni uslužbenec:

a) izpolniti triletno napredovalno obdobje po ZSPJS in pridobiti tri letne ocene, ki mu omogočajo napredovanje (5. člen uredbe; tretji odstavek 16. člena ZSPJS) ali

b) pridobiti ocene, ki iz naslova pretvorbe ocen v točke v obdobju šestih let v povprečju dajo seštevek najmanj tri (5. člen uredbe).

3. Kdaj se prične šteti napredovalno obdobje?

Napredovalno obdobje se začne šteti s prvo zaposlitvijo v javnem sektorju ali z zadnjim napredovanjem v višji plačni razred (tretji odstavek 16. člena ZSPJS in drugi odstavek 2. člena uredbe). V primeru prehoda na delovno mesto višjega tarifnega razreda in posledično prekinitve napredovalnega obdobja, pa se začne napredovalno obdobje šteti z razporeditvijo na delovno mesto višjega tarifnega razreda.

4. Kaj se upošteva pri določitvi napredovalnega obdobja?

Pri določitvi napredovalnega obdobja  je treba upoštevati:

- začetek teka napredovalnega obdobja (sklenitev delovnega razmerja, zadnje napredovanje),

- morebitne prekinitve teka napredovalnega obdobja (napredovalno obdobje se prekine v primeru razporeditve na delovno mesto v  višjem tarifnem razredu in tudi v primeru razporeditve na delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu, če ne gre za delovna mesta iste plačne podskupine ali za istovrstna oziroma sorodna delovna mesta različnih plačnih skupin)

- interventne ukrepe (leti 2011 (četrti odstavek 8. člena ZIU) in 2014 (drugi odstavek 68. člena ZIPRS1415) se ne štejeta v napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred).

5. V katerih primerih prehod javnega uslužbenca na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja ne prekine napredovalnega obdobja oz. kdaj se napredovalno obdobje prekine?

Javnemu uslužbencu se napredovalno obdobje ne prekine v primeru, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah (drugi odstavek 8. člena uredbe).

Glede na zgoraj navedeno določbo se torej napredovalno obdobje prekine:

- če javni uslužbenec zasede delovno mesto v višjem tarifnem razredu (ne glede na to, ali zasede delovno mesto v isti ali drugi plačni podskupini) ali

- če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu v drugi plačni podskupini (razen, če gre za istovrstna oziroma sorodna delovna mesta).

6. Ali premestitev javnega uslužbenca na drugo delovno mesto v višjem tarifnem razredu prekine napredovalno obdobje?

Da (glej odgovor zgoraj).

7. Ali napredovanje v višji naziv na delovnem mestu prekine napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred?

 

 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih